|
***
Vsak dan smo se mimo stavbe
Ignoriranje vročičen pogled na to,
Pri vsaki hiši nosi zavest
Konec koncev, arhitekt ga dal v njihovo toploto.
Zdaj mu stvaritve filozofsko premišljevati,
Kako ljudje pripravljeni, in kar naenkrat prepira znova
Imajo dolge odgovore na skrivnosti sveta vedo,
Kako pregnati žalosti in klic ljubezni.
Ampak arhitekt je bil navaden človek,
Kako je lahko tako veliko investirala v stavbi,
Z pametnega doma gledal nas, stoletja po stoletju,
Hand naj ljudje ne doseže svojega rušenje.
***
Talent arhitekta je bil rojen v lepi,
Dolgo pred prvo izrekanja besed,
In učenje osnov življenja,
Vse muza stranka z njo.
Zdaj je čudežni otrok zrasel za odrasle,
In v trenutkih navdiha pesnika,
Sedi in črpa skic za več let,
To mesto se je rodil of'm ne sivo, pusto.
Čestitke arhitekt
***
Kaj ljudje počutijo, ko gredo pod lok?
Kar vidi, ko bo šel v vhodu?
Ko se podaja Nebotičnik kaže na nebu, kot prst,
In ustvariti nam senco v mestih tistih, prašni, vroče?
Nismo ne oklevajte, da hodi po aveniji,
Bili smo gledali, v tišini, za sto let,
Iz okna v hiši, ki jo tisti, ki niso ustvarili,
Toda spomin arhitektov leži večno vektor.
Kaj morate imeti talent,
Da pusti odtis v kamnu z vsem srcem,
Ki ni pomnetsya in vihra ne mudi,
Hvala za arhitekta je, ne pozabimo, smo rekli.
***
Sedenje navaden osebo,
Je oblečena tako skromno,
Ampak to upočasni,
Na utrip življenja bitje gladko.
Človek - velik arhitekt.
Njegove stvaritve vidimo vsak dan.
Ampak mi se ne zavedaš, da je to področje duše,
Ki ne uniči vse in razni.
***
Stavbe, hiše, linije drevoredi,
In čez vse to, arhitektov,
Oči brez zapiranja, je narisal skice
Ko so vsi turisti, ki kupujejo vizum.
Mnogo let je minilo, ampak kaj spomin je večen,
Ne pozabite ustvarjalec tej hiši brezskrbno,
In on stoji tiho, peneča okna,
Nasmejana lok dvorišče objeme.
|
